Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najprej se bomo sprehodili po Marezigah, kjer je potekal že 51. Praznik refoška in Slovenske Istre. V Ankaranu so sadili trte s pomočjo satelitske tehnologije, s katero posadijo sadiko do dva centimetra natančno. S kakšnimi težavami se soočajo agrarne skupnosti pri vračanju premoženja in kakšna je njihova prihodnost, so pred kratkim razpravljali v brkinski vasi Slivje. Na Šentviški planoti nad Kobaridom smo obiskali inovativnegga mladega kmeta Miho Kobala. Na koncu pa se bomo sprehodili še med rožnimi vrtovi.
SKALNJAK OB POTKI V zadnji majski oddaji začneta Irena in Sebastjan urejati nov skalnjak in pot. Za podlogo sta uporabila nerazgradljivo folijo, ki bo zadrževala razrast plevelov. 'Odpadne' skale je Sebastjan nabral na mestu, kjer so gradili cesto. Skalnjak, ki je za zdaj zasajen s sonceljubnimi rastlinam, pa še ni končan. Z GAIO NA OBISKU - DANICA DOLENC Danica Dolenc uživa na svojem pestrem vrtu. Poleg obilice trajnih okrasnih rastlin goji tudi vrtnine. Tako sta s strokovno sodelavko kluba Gaia v negnojeno gredico posadili fižol. Kako pomagati prezgodaj posajenim paprikam, je zanimalo Danico. Na novo sta nekaj teh občutljivih predstavnic plodovk posadili v rastlinjak. KOT POBESNELE ZORIJO JAGODE HASKAP Že tako veljajo za prve dozorele plodove, ki nas vabijo s sadnega vrta, letos pa so jagode haskap še posebej pohitele. Zorijo precej prej kot običajno. Obiskali smo nasad, ki ga je Anja Kokol z možem zasadila pred osmimi leti. Te 'sibirske' borovnice, kot se jih je prijelo ime med ljudmi, so dokaj nezahtevne grmovnice. Z vsakega grma lahko naberemo nekaj kilogramov sladko-kiselkastih jagod. navrtu@rtvslo.si
Danica Dolenc uživa na svojem pestrem vrtu. Poleg obilice trajnih okrasnih rastlin goji tudi vrtnine. Tako sta s strokovno sodelavko kluba Gaia v negnojeno gredico posadili fižol. Kako pomagati prezgodaj posajenim paprikam, je zanimalo Danico. Na novo sta nekaj teh občutljivih predstavnic plodovk posadili v rastlinjak.
Že tako veljajo za prve dozorele plodove, ki nas vabijo s sadnega vrta, letos pa so jagode haskap še posebej pohitele. Zorijo precej prej kot običajno. Obiskali smo nasad, ki ga je Anja Kokol z možem zasadila pred osmimi leti. Te 'sibirske' borovnice, kot se jih je prijelo ime med ljudmi, so dokaj nezahtevne grmovnice. Z vsakega grma lahko naberemo nekaj kilogramov sladko-kiselkastih jagod.
V zadnji majski oddaji začneta Irena in Sebastjan urejati nov skalnjak in pot. Za podlogo sta uporabila nerazgradljivo folijo, ki bo zadrževala razrast plevelov. 'Odpadne' skale je Sebastjan nabral na mestu, kjer so gradili cesto. Skalnjak, ki je za zdaj zasajen s sonceljubnimi rastlinam, pa še ni končan.
Predstavljamo Mašo in Aljaža, ki sta po oddihu na Goričkem, kupila kmetijo z nekaj zemlje ter se začela ukvarjati s tržno pridelavo zelenjave. Napovemo tradicionalne prireditve ob Tednu gozdov, ki jih vsako leto pripravi Zavod za gozdove Slovenije. Sadjarji na Štajerskem so se po nekaj slabših sezonah razveselili obilne letine češenj, zelo dobro kaže tudi marelicam. Pri zagotavljanju sladkovodnih rib za domači trg igrajo pomembno vlogo ribogojnice, ki so izpostavljene tudi neugodnim klimatskim vplivom.
Gost Igor Kopše, vodja OE Maribor Zavod za gozdove Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Lanske poletne poplave so povzročile veliko škodo tudi v slovenskih ribogojnicah. Te so bile že poleti 2022 precej prizadete zaradi suše. Vzreja rib stagnira, čeprav je povpraševanje med domačimi potrošniki iz leta v leto večje.
Pridelava češenj ima v Sloveniji dolgo tradicijo, priljubljenost teh plodov pa je zelo velika. Sadjarji na Štajerskem so se po nekaj slabših sezonah letos razveselili obilne letine češenj in marelic. Pred začetkom sezone obiranja, smo obiskali nekaj nasadov in pridelovalcev v okolici Maribora.
Na Goričkem, tik ob madžarski meji, je v času korone mlad par, vajen povsem drugačnega načina življenja in dela, začel v mirnem objemu neokrnjene narave graditi novo kmetijsko-podjetniško življenjsko zgodbo. Z Mašo in Aljažem ter nekaterimi člani Društva ekoloških pridelovalcev Pomurja - Rodna gruda smo na Goričkem preživeli zanimiv in prijeten dan. Televizijski zapis tega dne v naslednjih minutah delimo tudi z vami.
SREČANJE ČLANOV KLUBA GAIA Tradicionalno srečanje članov kluba Gaia, kluba, ki združuje vrtičkarje, je bilo letos na otoku Krku v zalivskem mestecu Baška. Udeleženci so na strokovnih predavanjih lahko izvedeli kako gnojiti tla, izboljšati rodnost sadnega drevja, kombinirati balkonsko cvetje ali predelati jagode aronije. Srečanja smo se udeležili tudi z ekipo oddaje Na vrtu in pripravili posebno reportažo. RAZMNOŽEVANJE SOBNIH RASTLIN Čeprav se konec maja posvečamo predvsem rastlinam in gredam na prostem, ne pozabimo na sobne lepotice. Razmnožujemo jih na prehodu iz pomladi v poletje, nekatere s semeni, druge hitreje zrastejo iz zelenih delov matičnih rastlin. CVETOVI ŠPANSKEGA BEZGA V SLADKORJU V rubriki Dnevnik lastnih izkušenj Ana-Marija Berk tokrat nabira cvetove španskega bezga. Dobro jih je osušila, nato namočila v sladkor. Z njimi izboljša okus in polepša videz sladic...
V rubriki Dnevnik lastnih izkušenj Ana-Marija Berk tokrat nabira cvetove španskega bezga. Dobro jih je osušila, nato namočila v sladkor. Z njimi izboljša okus in polepša videz sladic.
Čeprav se konec maja posvečamo predvsem rastlinam in gredam na prostem, ne pozabimo na sobne lepotice. Razmnožujemo jih na prehodu iz pomladi v poletje, nekatere s semeni, druge hitreje zrastejo iz zelenih delov matičnih rastlin.
Tradicionalno srečanje članov kluba Gaia, kluba, ki združuje vrtičkarje, je bilo letos na otoku Krku v zalivskem mestecu Baška. Udeleženci so na strokovnih predavanjih lahko izvedeli kako gnojiti tla, izboljšati rodnost sadnega drevja, kombinirati balkonsko cvetje ali predelati jagode aronije. Srečanja smo se udeležili tudi z ekipo oddaje Na vrtu in pripravili posebno reportažo.
Ptuj je ta konec tedna gostil že 35. razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Letos se je podrobneje predstavila Pomurska regija. S predsednikom zadružne zveze Slovenije smo se pogovarjali o pomenu povezovanja pri trženju domačih kmetijskih proizvodov. Na Štajerskem smo preverili, kakšna je škoda po spomladanski pozebi. Ob svetovnem dnevu čebel predstavimo mednarodne aktivnosti ČZS, obiskali smo tudi čebelarstvo Prah. Oddajo zaključimo s prispevkom o predstavitvi sodobne kmetijske tehnike v Šolskem centru Šentjur.
Ptuj je ta konec tedna znova na široko odprl vrata prazniku slovenskega podeželja. V minoritskem samostanu od petka poteka 35. festival Dobrote slovenskih kmetij. Na razstavi so po nekaj letih ponovno na ogled vsi nagrajeni izdelki. Na dvorišču in pred samostanom pa je dobrote možno tudi pokušati in kupiti. V ospredju festivala je letos pomurska regija. Obiskali smo kmetiji Koroša in Vitez, ki s svojimi izdelki že več kot desetletje sodelujeta na tem priljubljenem festivalu.
V Šolskem centru Šentjur so v začetku meseca pripravili praktični prikaz sodobne kmetijske tehnike za spravilo travinja. Predstavitev so poimenovali šolski demo in nanj poleg dijakov in študentov povabili tudi okoliške kmete.
Spomladanska pozeba tudi letos ni prizanesla slovenskemu kmetijstvu. Temperature pod lediščem v drugi polovici aprila so povzročile škodo tudi na Štajerskem, največ v trajnih nasadih, zlasti v sadovnjakih in vinogradih, pa tudi na nekaterih poljščinah in vrtninah. Republiška uprava za zaščito in reševanje je slovenske občine že pozvala, da začnejo s popisom škode zaradi zmrzali.
Gost Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
20. maj je svetovni dan čebel. Posvečen je čebelam in drugim opraševalcem, ki imajo pomembno vlogo pri opraševanju rastlin ter prehranski varnosti. Ob pridelkih, ki nam jih dajejo pa čebele s svojo prisotnostjo potrjujejo tudi neonesnaženo stanje okolja v katerem živijo.
Neveljaven email naslov